Ko zunaj posije sonček in nas temparature vabijo v garderobo po kose oblek, ki pokažejo malo več, se nas večina vsako leto znova preseneti in zgrozi kako za vraga bomo čez nekaj mesecev izgledal normalno v kopalkah. Redko kdo se zaveda, da pot do zdravega in trdnega telesa ne pelje preko stradanja. Razlika med dietnim planom ženske in moškega seveda obstaja. Osnovna pravila delovanja telesa pa ostajajo pri vseh.
1. Želim shujšati in zato ne jem več.
Telo za običajne dnevne funkcije potrebuje energijo. Če mu le tega ne priskrbimo, se metabolizem upočasni in telo se prilagodi trenutni situaciji. Tako telo dnevno porablja manj energije-kalorij, počutje je slabše in športni napredek nemogoč. S takim načinom se prav tako igramo s hormonskim ravnovesjem v telesu. Takoj vidna posledica je izguba mišične mase (porabnika), medtem ko se voda in maščobna masa poskuša nalagati za te slabe čase v katere smo se prisilili. Vse to lahko dolgoročno pripelje do deformacije. Hormonsko ravnovesje povzroči neenakomerno nalaganje maščobe in vode. Tako ženske s temi problemi ponavadi nalagajo v nogah in zadnjici, moški dobijo trebuh. Medem ko lahko z nepravilno prehrano (generično hrano, nezdravimi substancami, prekomerno količino ter prevelikim deficitom) hitro izgubimo ravnovesje, je pot nazaj veliko težja. Naši hormoni nam povedo, kdaj in kaj potrebujemo. V trenutku ravnovesja tudi naša glava boljše razume, kaj v določenem trenutku potrebujemo. Najbolj zanimivo pa je, da s takim početjem nenehno opravljamo sizifovo delo. Shirano telo bo vsako hranilo takoj skladiščilo in prvi trenutek, ko bomo znova preklopili na hrano bomo pospešeno pristali na isti točki, kjer lahko pričnemo znova hujšati. Če biti brez hrane ni vaša doživljenska strast, bi si vrjetno morali izbrati drug način.
2. Imam ogromen apetit.
Priznajmo si, jesti je lepo. Originalno je hrana narejena za vir hranilnih snovi, mi pa jo uporabljamo v vse možne namene na osnovno vrlino hrane pa smo povečini že pozabili. Tip hrane, ki ga bomo telesu priskrbeli bo diktiral procese v njem. Jemo predvsem, da nahranimo živce, okušamo okuse in včasih kar iz dolgčasa. Psihofizično smo kar jemo. In kaj je v hrani, da nas lahko dobesedno zasužnji? Zakaj si ne želimo pojesti krožnik kuhanega brokolija medtem ko bi lahko do meje slabosti basali čokoladne torte in cvrte priboljške? Definitivno je hrana boljšega okusa, poleg tega pa ima isti volumen hrane v sebi skritih občutno večjo količino kalorij, ki nas lahko ob velikih količinah skorajda omami. Ko pojeste preveliko količino hranil, ki so po možnosti še telesu precej nekoristna se dvigne hormon inzulin. Ta bo preveliko količino hranil v krvnem obtoku spremenil v trigliceride in jih naložil na že prej omenjena mesta. Teh snovi torej kmalu ni več v krvnem obtoku in inzulin pade, vi pa ste znova lačni. V tem krogu vstrajate nekaj časa, si raztegnete želodec in postajate vedno bolj pogoltni na hrano.
Paziti moramo tudi na izvor in pripravo hrane. Marsikatere restavracije uporabljajo ojačevalce okusov ter druge snovi, ki nas zasužnijo.
3. Treniram vsak dan, vendar ni rezultatov.
Že nekaj časa opazujem ljudi v fitnessu. In verjamem, da isti vzorec obstaja prav v vsaki telovadnici. Ko pogledam človeka, ki vsak dan porabi več ur na vseh možnih napravah pride prvi in odide zadnji. Po videnem bi človek pričakoval najmanj terminatorja. Resnica pa je ponavadi malo bolj žalostna. Pretiravanje v vadbi predvsem brez dobre regeneracije lahko pripelje do pretreniranosti. Če imamo pod pokrovom dober motor še ne pomeni da bo deloval brez goriva. Osnovna funkcija živega bitja je preživetje in prav to naše telo počne. Ob predolgi progi s premalo goriva telo preide v katabolično fazo, razgrajuje mišice in skladišči zaloge energije. Poleg tega nam narašča kortizol-hormon stresa, kar vpliva ne le na trening pač tudi na naše psihično zdravje. Ko svojega telesa ne poslusamo in treniramo naprej izovemo poškodbe vseh vrst.
4. Izgubil/a sem odvečno težo, pa je moje telo mlahavo.
Ko smo v kalorijskem deficitu je težko graditi mišice. Te pa so razlog za napeto kožo in lepe obline. Zato bi bilo smotrno, da preden se izpostavimo hudem deficitu pridobimo željeno količino mišic oz. morda celo malo več. Zakaj? Ko-če bomo izgubljali zadnje grame maščobe bomo želeli ali ne izgubili tudi nekaj mišične mase. In najpomembnejše več mišic bo porabljalo več energije, kar pomeni hitreje in lažje boste lahko izgubili željeno maso. Tudi če upoštevamo vse to, je v času izgubljanja teže zelo pomembno da pred in po treningu napolnimo ter nahranimo naše mišice(tako se za energijo porablja maščoba namesto mišice), najbolj pomemben del zdravega hujšanja ter dobrega rezultata pa je seveda popolna prehrana. Vsakih 3-5h bi bilo smotrno pojesti obrok ki gledena dieto vsebuje b+oh+zm(v pravilnem razmerju) oziroma ob strožji dieti brez OH. To pospeši metabolizem telesa in s tem izgubo maščob ter rast mišičja (tako mišice niso nikoli brez hrane).
5. Zaradi diete se počutim utrujeno in depresivno .
Ko otročičku, ki tega še ne zna povedati nekaj manjka, joka. Prav tako naše telo, ko pogreša nekatere snovi ni najbolj zadovoljno nad tem. Veliko razliko naredijo predvsem ogljikovi hidrati. Ti so primaren vir energije in ravno te v času strožje diete umaknemo oziroma ločimo po hitrosti absorbicje-glikemičnem indeksu. Posegamo večinoma po kompleksnih-kasneje razgrajenih oh. Te ne dvigujejo inzulina ter se v naše telo sproščajo postopno. To je dobro za kontroliranje lakote. Pa vendar, če je vaš sistem navajen na hitro možgansko hrano pa tega ne dobi.. 14% vse telesne energije se porabi za možganske funkcije in ta padec bo občuten tudi tukaj. Stroga dieta negativno vpliva na živčni sistem zato lahko v tem času tudi postanemo bolj razdražljivi. Če bi želeli te faktorje do potankosti eliminirati, pa bi morali sprva svoje telo navaditi nekega normalnega prehranjevalnega ritma ter kasneje nastavljati spremembe za izgubo oziroma pridobitev take ali drugačne mase. Vse spremembe bi bile dolgotrajen proces in naše psiho-fizično zdravje bi bilo tekom celotnega procesa uravnovešeno in neoškodovano. V sedanjem tempu pa je to zelo težko pričakovati, zato moramo kompromisirati med zdravjem, videzom in rokom rezultatov.
6. Moja najboljša prijateljica je tekaška steza, uteži se ne dotaknem!
Če še niste in nimate namena postati resen vzdržljivostni športnik, pa tudi v tem primeru zamujate velik del potenicalnega napreka. Eliminirajmo dva mita :
a) ŽENSKE NE DVIGUJEJO UTEŽI, KER BI POSTALE MIŠIČASTE.
Drage dame, naj vas pomirimo. Precej nemogoče je, da bi lahko postale preveč mišičaste z dvigovanjem česarkoli.
Prvič, trening in ponovitve prilagodite na –grajenje mišic, -raztegovanje mišic,-kurjenje in utrjevanje mišic. Za ta efekt si prilagodite težo in ponovitve (več ponovitev manjša teza cca 12-18 za manjšanje in kurjenje mišice, ter večja teža z manj ponovitma za grajenje.)
Drugič, ženska ne proizvaja dovolj moškega hormona, da bi ji telo dovolilo graditi toliko mišičja. Če imate v glavi sliko moškega telesa z žensko glavo, naj vam povem da to ni bil naraven proces. Oziroma če je bil gre za genetsko napako.
Tretjič, neskladno telo boste lahko popravili le tako da zgradite mišice na delu kjer vaše telo peša. Tako lahko same nosite skalpel za svoje telo.
b) MOŠKI NAREDI 50 ZAPOREDNIH PONOVITEV DA BO IMEL VELIKO MIŠICO
Kot že prej omenjeno VELIKA TEŽA –MALO PONOVITEV(veliko počitka med seti) ali MANJŠA TEŽA-VELIKO PONOVITEV(manj ponovitev med seti). Mišica se adaptira na tip vadbe nekje do 8-12 ponovitev napolni s krvjo ter maksimalno raste vse repeticije nad tem povzorčijo, da mišica poje sama sebe za energijo in nastanejo drugačna vlakna, ki temeljijo na vzdržljivostnem dosežku ne moči ter velikosti.